Haiii
Jap... na nekem forumu sm našla precej zanimivo temo... kaj je bilo za vas pomembnega v tem letu?
no ja..tole so stvari in dogodki, ki so men zaznamovali to leto :)
---
men bo najprej v spominu ostal
zadnji dnevi osnovne šole... to je blo res neki najlepšga.
Vsi smo se razumeli z vsemi, vsi smo se smejali skupaj, dejansko nas je brigalo za vse, bilo je vsega konec, mi smo bili 'devetrčki' in nuben nas ni mogu premaktni iz našega trenutnega mišlenja, Delal smo kar se nam je zlubl, in verjetno tudi zaradi tega prišli med najhujši razred v vseh letih te šole.
Potem so bile tu
plesne vaje za valeto in pa sama valeta. Vse je blo polno smeha, polno zajebancij itd. Mogoče je bila žurka po valeti mal slabša, vsaj zame, vem pa da sm se takrt počutila precej pomembno, ker sm cel večer preplesala s tipom, k mi je bil celo usnovko všeč, in šele nato sm ugotovila, da sm ga nekak 'prebolela' in da sva postala najboljša prijatelja, kar se naju drži se sedaj. In to je verjetno res najlepše.
giggle:
In pol je prišel velik konec vsega. Bum. In to so ble
počitnce.
Te počitnce so bile verjetno najslabše v zgodovini vseh počitnich
Jst se sama sebe spomnm, najprej smo šli na morje, kjer sm 'padla' v neko bolezn in potem od samih počitnic ni bilo nič, ker je moja predraga mami, komplicirala in me seveda takoj odvlekla v Ljubljano k najbližjemu zdravniku. Čeprav se mi je v tistem trenutku zdelo povsem nespametno, sem potem spoznala da je to edino prav. To sem 'dala čez' in na to sem ponosna.
In potem je bil tu avgust. To je bil
najslabši mesec v tem letu. Zato, ker me je bilo že na začetku meseca strah, kako se bom ujela
v gimnaziji. Blo je grzno. Zadnje dva tedna nisem skoraj nič spala, zopet skoraj nič jedla, in moja mami je seveda spet paničarila in me hkrati tolažila 'vsak je šel čez to in tut tebi bo uspelo' men se je pa še vedno zdelo, neki groznega.Ni me skrbelo zaradi šole, ampak samo prijatelji, če me bodo sprejeli.
In pol je nastopu september in 'BUM' tuki je bila
šola, jst pa kot najlajša na celi gimnaziji stopala vanjo. In ja, prvi občutek je bil grozen, in morm rečt 'hvala bogu' da sm mela s seboj bivšo sošolko iz osnovne, ki je sedaj tudi moja sošolka.
Amapak v bistvu sploh ni bilo grozno. Vsi so bili nekako 'zmedeni in zgubljeni' tako kot mi, vsi so bili fazani, tako kot jaz, popisani in porisani po koščkih kože, ki jih niso zakrivala oblačila.
Wc-ji so bili takrat vedno polni folka, k je drgnu alkoholc z obraza
Z vsem folkom sem se ujela super in med nami so se hitro navezale prijateljske vezi. Saj veste, kak oje na začetku, nobenega ne poznaš, počutila sm se kot prvošolček- konec koncev sem tudi bila.
In kot zaključek took dolgemu postu se mi zdi, da je bilo moje lepo
ZELO USPEŠNO ... seveda so bili padci in vzponi, ampak mislim, da sem v tem nekako 'odrasla'... postala sm bolj samostojna, bolj samozavestna, in ne oziram se več toliko na mnenja drugih.
xxx
whistarper*
Syndication
